Odzivi na načrtovani Šutarjev zakon: od nujnih dodatnih pooblastil do uvajanja policijske države

Vladna ekipa je na torkovi seji novomeškega mestnega sveta predstavila ukrepe, s katerimi naj bi izboljšala varnostne razmere. Kot je napovedala, jih bo strnila v interventni zakon, ki ga bo poimenovala po pokojnem Alešu Šutarju – Šutarjev zakon.

Ukrepi bodo razdeljeni na štiri področja – zagotavljanje varnosti, spremembe na področju pravosodja, na področju socialnega varstva in odvzema premoženja nezakonitega izvora.

Najbolj rigorozne ukrepe vladajoči načrtujejo na področju varnosti. Tako bi v določenih primerih policisti lahko vstopali v tuje stanovanje ali druge prostore brez sodne odredbe, izvajali varnostne akcije, uporabljali tehnične pripomočke, kot so sredstva za avdio in video snemanje, pa tudi tehnična sredstva za optično prepoznavanje registrskih tablic, na varnostno tveganih območjih bi lahko uporabljala drone. Prav tako bi lahko policija osebo, ki je kršila javni red in mir, takoj odstranila z določenega kraja in ji ob ponovitvi kršitve prepovedala vstop in zadrževanje v vseh gostinskih lokalih in drugih mestih, kjer se odvija zabava ali kakršenkoli drug dogodek …

Na področju pravosodja nameravajo vladajoči omejiti pravico do brezplačne pravne pomoči v primeru, če oseba ponavlja prekrške ali kazniva dejanja. S spremembo kazenskega zakonika bi črtali pregon na predlog pri posameznih kaznivih dejanjih in bi torej tožilstvo vodilo pregon po uradni dolžnosti. Za poplačilo neplačanih glob zaradi storjenih kaznivih dejanj in prekrškov bi pri povratnikih posegli tudi po določenih denarnih prejemkih, ki so iz izvršbe izvzeti.

Šutarjev zakon bo prinesel spremembe tudi na področje socialnega varstva. Po besedah predsednika vlade Roberta Goloba na seji novomeškega mestnega sveta bodo socialni prejemki za tiste, ki ponavljajo prekrške in kazniva dejanja, omejeni, ukinjen bo otroški dodatek za mladoletne matere, saj ne želijo finančno spodbujati mladoletnega starševstva.

Levica bo na nekatere načrtovane rigorozne ukrepe težko pristala

Odzivi političnih strank na napovedane ukrepe so različni. V Svobodi ocenjujejo, da gre Šutarjev zakon v pravo smer. Po besedah poslanca Lenarta Žavbija gre za odločne in pogumne ukrepe proti kriminalu in nasilju.

Bolj zadržan je bil v torkovem odzivu za N1 podpredsednik SD Luka Goršek. Kot je dejal, je treba predlagane ukrepe temeljito pregledati. "Obstaja bojazen, da bodo zadeve na sodiščih padale zaradi protiustavnosti," je dodal.

V Levici za zdaj molčijo. Kot je mogoče sklepati, bo stranka, ki je sicer v preteklem mandatu vztrajno nasprotovala prizadevanjem takratnega premierja Janeza Janše za širitev policijskih pooblastil, na nekatere načrtovane rigorozne ukrepe težko pristala.

Ali bodo ministri Levice predlagane ukrepe podprli, se sprašujejo tudi v največji opozicijski stranki SDS. Janša pa je ocenil, da se kriminal Romov lahko enako kot kriminal povsod drugod že sedaj preganja in kaznuje. Po njegovih navedbah problem ni v pomanjkanju pravne podlage, ampak v "ravnanju levičarske politike in njenih kadrov v policiji, tožilstvu in sodstvu, ki teh zakonov ne izvaja".

Šutarjev zakon se po njegovih besedah pravilno imenuje "zakon za reševanje Goloba in levičarjev". "Če bi kdorkoli izmed opozicije, dolenjskih županov ali prizadetih prebivalcev pred soboto javno zahteval in napovedal to, kar so včeraj v Novem mestu zagotavljali Golob, Mesec in Poklukar, bi bil od vladajočih levičarjev, njihovih nevladnih organizacij in pravnih mrež, kvazi intelektualcev, ipd. nemudoma označen kot rasist, nestrpnež, fašist in diktator," je na omrežju X zapisal Janša.

Do vladnih načrtov so skeptični tudi v Novi Sloveniji. "Ne vem, če se predsednik vlade sploh zaveda, kaj vse je naštel. To je bil nabor božičnih daril, ki jih je vrgel v en velik koš," je dejala poslanka NSi Vida Čadonič Špelič.

Kovačič Mlinar: Takšen predlog ne bi šel skozi v nobeni demokratični državi

Največ polemik sproža predlog, da bi policija v primerih ogrožanja z orožjem ali drugimi nevarnimi predmeti lahko brez sodne odredbe vstopila v tuje stanovanje ali druge prostore. Varnostni strokovnjak Tomaž Čas je sicer temu naklonjen. Kot je dejal za STA, policija potrebuje dodatna pooblastila, ko gre za preventivno delovanje za preprečevanje nasilnih dejanj.

Spomnil je na primere, ko je prišlo do streljanja, pa je policija čakala na odredbo preiskovalnega sodnika, da je lahko vstopila v prostor. "Ali naj čaka še eno uro ali dve uri ali cel dan, da je to napisano," se je vprašal Čas. In dodal, da bi morali imeti v takšnih primerih policisti možnost, da vstopijo v stanovanje brez sodne odredbe.

Da gre za nevaren ukrep, pa opozarja odvetnik in specialist za kazensko pravo Blaž Kovačič Mlinar. "Policija ima že zdaj možnost, da v določenih primerih vstopi v stanovanje brez sodne odredbe. V nobeni demokratični državi pa ne bi šel skozi predlog, da se zaradi izrazite manjšine nekih posameznikov, ki izvršujejo kazniva dejanja, lahko vsem kar tako poseže v zasebnost," je dejal Kovačič Mlinar.

Prepričan je, da vlada ne bi smela čez noč sprejemati "navideznih rešitev", za katere ni jasno, kako in ali sploh bodo pripomogle k izboljšanju varnostne situacije. "Če bi nekdo streljal v naselju in bi policija vsem ostalim lahko preiskala stanovanja, bi bili vsi v veliki pravni nevarnosti. Sem proti takšnim ukrepom, ker smo se leta 1991 odločili, da nočemo živeti v policijski državi," je navedel.

Kritičen je tudi do nekaterih drugih načrtovanih ukrepov. "Če nekdo izkorišča brezplačno pravno pomoč in prikazuje slabše premoženjsko stanje, kot ga v resnici ima, je to treba sankcionirati. Ampak brezplačna pravna pomoč je namenjena ravno šibki populaciji, ki ni le premoženjsko ogrožena, ampak tudi nima drugih sredstev, da se znajde v nekem pravnem sistemu," je povedal odvetnik. Ko gre za predlog omejitve pravice do otroškega dodatka za mladoletne matere, pa Kovačič Mlinar ocenjuje, da bi tak ukrep v prvi vrsti prizadel žrtve in ne krivcev.

Pravna mreža za varstvo demokracije: Ukrepi morajo prestati test sorazmernosti

Za komentar načrtovanih vladnih ukrepov smo zaprosili tudi Varuha človekovih pravic. Odgovorili so nam, da je Varuh z napovedmi vlade po tragičnem dogodku v Novem mestu seznanjen le iz medijskega poročanja, oceno o skladnosti z ustavnimi in mednarodnimi standardi varstva človekovih pravic pa bo lahko podal šele, ko bodo ukrepi dejansko oblikovani in predstavljeni v obliki zakonskih ali podzakonskih predlogov.

"Načeloma Varuh vedno opozarja, da morajo biti posegi v človekove pravice, zlasti v pravico do zasebnosti, nedotakljivosti stanovanja in svobode gibanja, natančno določeni z zakonom, sorazmerni in nujni za dosego zakonitega cilja. Na to bo Varuh pozoren tudi v nadaljnjih postopkih," so napovedali.

Tudi v Pravni mreži za varstvo demokracije (PMVD) so navedli, da s konkretnimi vladnimi predlogi še ne razpolagajo, zato konkretnejša ocena in analiza ukrepov še nista mogoči. Poudarjajo pa, da morajo biti vsi ukrepi, ki lahko predstavljajo resen poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine (vseh) državljanov, kamor sodita zlasti ukrep vstopa v tuje stanovanje ali druge prostore in uporaba prisilnih sredstev zoper posameznike, pripravljeni premišljeno in na podlagi poglobljene razprave z vsemi relevantnimi deležniki.

Ukrepi, ki bi predstavljali poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, morajo po navedbah PMVD poleg zasledovanja legitimnega, stvarno upravičenega cilja, prestati tudi tako imenovani strogi test sorazmernosti, po katerem je treba presoditi, ali je konkretna zakonska ureditev primerna, nujna in sorazmerna v ožjem smislu. "Zakonska ureditev je pri tem primerna, če je z njo dejansko mogoče doseči cilj, ki ga zasleduje; nujna, če očitno ne obstajajo blažji ukrepi, ki bi bili enako učinkoviti kot predlagani ukrepi; in sorazmerna v ožjem smislu, če je korist, ki jo konkreten poseg prinaša večja od teže tega posega v konkretno pravico posameznika."

"Kritike sedaj letijo na vse Rome, tudi na tiste, ki upoštevamo zakone"

Ob tem v Pravni mreži za varstvo demokracije izpostavljajo, da imajo policisti že po veljavni zakonodaji relativno široka pooblastila pri opravljanju policijskih nalog in da bi se lahko nekateri predlagani ukrepi, vezani na učinkovito zagotavljanje varnosti, vsaj do določene mere uporabili že na podlagi trenutno veljavne zakonodaje. "Vendar je pri tem treba opozoriti, da morajo policisti svoje naloge in pooblastila že po zakonu izvajati skladno z načelom spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, načelom enake obravnave, načelom zakonitosti in načelom sorazmernosti. To bo treba upoštevati tudi pri sprejemanju morebitnih novih ukrepov, s katerimi bi se zasledovalo večjo učinkovitost pri zagotavljanju varnosti," dodajajo v PMVD.

Opozarjajo še, da je za sprejem učinkovitih in ustreznih rešitev, ki bodo dosegle svoj namen, nujno, da vlada potrebne ukrepe sprejme v sodelovanju z lokalnimi oblastmi, relevantno stroko ter nevladnimi organizacijami in prostovoljci, ki delujejo na terenu in dobro poznajo problematiko.

Jutri pa bodo novinarsko konferenco sklicali nekateri predstavniki romske skupnosti. Kot nam je dejal Amir Hudorovič, želijo javnosti sporočiti, da obžalujejo tragičen dogodek v Novem mestu in da niso vsi Romi takšni, kot je povzročitelj te tragedije. "Sedaj pa kritike letijo na vse Rome, tudi na tiste, ki upoštevamo zakone, in proti nam uvajajo spremembe socialne politike. Ne moremo vsi Romi in celotna romska skupnost odgovarjati za ravnanja enega posameznika," je poudaril Hudorovič.